ASISTENČNI SISTEMI V OSEBNIH VOZILIH
29.01.2020Napredni sistemi za pomoč voznikom (ADAS) so elektronski pomožni sistemi, ki vozniku pomagajo v določenih situacijah in močno dvigujejo raven varnosti ter zagotavljajo višjo raven udobja med vožnjo. Hkrati so ti napredni asistenčni sistemi tudi temelj za samodejno vožnjo vozil v prihodnosti.
Različni sistemi za pomoč vozniku lahko le opozarjajo ali pa delujejo polsamostojno ali popolnoma samostojno. V primeru opozarjanja mora ukrepati seveda voznik, pri polsamostojnih se varnostna elektronika že vmeša v delovanje sistemov vozil in poskuša odpraviti nevarno situacijo ali zmanjšati posledice morebitnega trka. Raven vmešavanja v delovanje sistemov v vozilu, na primer zmanjševanje moči delovanja motorja, zaviranje ali upravljanje s krmiljenjem, je še večja pri povsem samostojnih sistemih, ki dejansko že zastopajo dobo samodejnih vozil. Za prav vse sisteme pa trenutno velja, da jih lahko voznik povsem onemogoči z izklopom ali pa tudi v primeru samodejnega poseganja elektronike v delovanje vozila voznik uveljavi svojo voljo.
Kamere, radarji in ostali senzorji
Ključni asistenčni sistemi temeljijo na delovanju kamer, radarjev in še nekaterih drugih senzorjev. Njihovo delovanje se pogosto dopolnjuje, pridobljene informacije pa obdelajo krmilne enote, ki poskrbijo za prenos ukazov na druge sisteme v vozilu ter ustrezne ukrepe.
Senzor zasuka volana tako na primer spremlja premike volana; v primeru, da so le-ti redkejši in sunkovitejši, na podlagi prednastavljenih podatkov krmilna enota oceni stopnjo utrujenosti voznika ter mu z vidnim ali zvočnim opozorilom priporoči postanek.
Aktivni tempomat deluje na podlagi podatkov, ki jih posreduje spredaj nameščeni radar za spremljanje dogajanja pred vozilom. V primeru, da zazna objekt, krmilna enota oceni raven ukrepanja in začne voznika na predmet opozarjati ali pa poskrbi za zmanjševanje hitrosti oziroma po potrebi tudi zaviranje.
Pri zaviranju v kritičnih situacijah na pomoč vozniku priskoči ojačevalnik moči zaviranja, ki glede na aktualne podatke o dogajanju pred vozilom poskrbi za močnejše zaviranje, kot bi ga izvršil sam voznik.
Poleg asistenčnih sistemov, ki bdijo nad dogajanjem med vožnjo in dvigujejo raven varnosti, pa za višjo raven udobja poskrbijo sistemi, kot so parkirni asistent za pol- ali povsem samostojno parkiranje. Na voznikov ukaz ultrazvočni senzorji spremljajo neposredno okolico in poiščejo dovolj veliko prosto parkirno mesto, nato pa krmilna elektronika prevzame upravljanje volana ali pa tudi plina in zaviranje.
V kombinaciji z ultrazvočnimi senzorji lahko za večjo varnost in udobje poskrbijo tudi kamere, ki spremljajo le del okolice vozila ali pa celotni 360-stopinjski krog okoli vozila. S pomočjo pridobljenih podatkov delujejo parkirni asistenti ali pa opozorilniki na prečni promet, opozorila na vozila v mrtvih kotih, nenamerno zavijanje iz izbranega voznega pasu. Sistem lahko neprevidnega voznika opozori tudi na zoženje voznega pasu, na primer na cestnih deloviščih, in po potrebi prilagodi hitrost. Hitrost pa lahko, če to opcijo izbere voznik, prilagodi tudi sistem za aktivno spremljanje cestnih omejitev, ki na podlagi prepoznavanja prometnih znakov zmanjša ali poveča hitrost vožnje.
Med sisteme z najvišjo stopnjo zaznavanja okolice, hitre obdelave podatkov in upravljanja z vozilom pa sodi pomoč za izogibanje. Na podlagi podatkov o aktualni prometni situaciji, ki jih zagotavljajo kamere in radarji ter nakazane voznikove namere izogibanja oviram pred vozilom, lahko krmilna enota izračuna optimalno pot izogibanja in poskrbi za upravljanje smeri vožnje.
Pomen vzdrževanja za neoporečno delovanje
Pogoj za učinkovito in varno delovanje omenjenih in še nekaterih drugih asistenčnih sistemov pa je seveda njihova popolna tehnična neoporečnost. Vsi elementi morajo delovati, sistemi pa morajo biti ustrezno kalibrirani za delovanje v posameznem vozilu oziroma sodelovanje med posameznimi sistemi.
Za kalibracijo vgrajenih asistenčnih sistemov je treba poskrbeti z ustrezno servisno opremo, ki zagotavlja nastavitve skoraj brez tolerance odstopanja. Krmilne enote lahko v primeru neustreznih nastavitev zaznajo odstopanje pridobljenih podatkov posameznega senzorja in onemogočijo delovanje asistenčnega sistema. Obstaja pa seveda tudi nevarnost, da zaradi neustreznih nastavitev senzorjev oziroma celotnega sistema pride do napačnih reakcij vozila in nesreče.
Servisna oprema, ki jo zagotavlja Bosch, je prilagojena uporabi na različnih vozilih z različnimi stopnjami avtomatizacije, zajema pa vse sklope kamer, radarjev in ostalih senzorjev. Večino sistemov v različnih vozilih je mogoče umerjati statično v delavnici, del posebne opreme pa je namenjen tudi dinamičnemu umerjanju v posameznih modelih vozil.
