EU vse bolj odprta do prihodnosti motorjev z notranjim zgorevanjem

29.10.2026

Evropska razprava o prihodnosti avtomobilskih pogonov je dobila nov zasuk. Pogajalci treh političnih skupin Evropskega parlamenta so se dogovorili o blažjem cilju zmanjšanja emisij CO₂. To bi omogočilo prodajo dela novih bencinskih, dizelskih in hibridnih avtomobilov tudi po letu 2035, vendar zakonodaja še ni spremenjena.

Pogajalci Evropske ljudske stranke, socialistov in demokratov ter liberalne skupine Renew Europe so 20. oktobra dosegli kompromis, po katerem bi morale povprečne emisije novih osebnih avtomobilov leta 2035 upasti za 87,5 odstotka glede na izhodišče iz leta 2021. Predvideno je tudi upoštevanje nizkoogljičnega jekla, izdelanega v EU, s katerim bi proizvajalci nadomestili del preostalih emisij. Gre za nadaljnje rahljanje zahtev. Evropska komisija je decembra 2025 predlagala 90-odstotno zmanjšanje izpušnih emisij, preostanek pa bi proizvajalci kompenzirali z nizkoogljičnim evropskim jeklom, sintetičnimi gorivi ali biogorivi. Veljavna ureditev za leto 2035 še vedno zahteva 100-odstotno zmanjšanje.

Odstotek emisij ni delež avtomobilov

87,5-odstotnega zmanjšanja ne smemo razumeti kot dovoljenja, da bi bilo 12,5 odstotka novih avtomobilov bencinskih ali dizelskih. Pravila določajo povprečne emisije novih vozil proizvajalca, zato je pomembno, koliko CO₂ izpusti posamezni model in koliko primerkov proda. Ponazorimo s poenostavljenim primerom, devet avtomobilov z ničelnimi izpušnimi emisijami in eden z izpustom 100 g/km skupaj dosežejo povprečje 10 g/km. Enako povprečje bi doseglo osem brezemisijskih vozil in dve z izpustom 50 g/km. Enak emisijski rezultat torej omogoča različna razmerja pogonov. Dejanski izračun je zahtevnejši, saj vključuje predpisane cilje in morebitna priznana zmanjšanja emisij.

Zakaj je pomembno tudi jeklo?

Predlog Komisije poleg izpušnih emisij odpira prostor za priznavanje prihrankov pri izdelavi materialov in uporabi določenih goriv. Avtomobil z motorjem z notranjim zgorevanjem zaradi nizkoogljičnega jekla med vožnjo ne izpušča manj CO₂. Prihranek nastane pri proizvodnji jekla, zakonodajni mehanizem pa bi ga proizvajalcu priznal pri izpolnjevanju obveznosti. Komisija izrecno navaja, da bi njen predlog tudi po letu 2035 omogočil vlogo priključnim in blagim hibridom, vozilom s podaljševalnikom dosega ter klasičnim motorjem. Ob tem pa ohranja usmeritev v elektrifikacijo, saj tudi blažji cilj zahteva zelo veliko zmanjšanje emisij.

Dogovor še ni dokončna odločitev

Kompromisa pogajalcev ne smemo enačiti s sprejetim stališčem celotnega Evropskega parlamenta. Do končnega predpisa so potrebni nadaljnji parlamentarni postopki in dogovor s Svetom EU, ki zastopa države članice. Za avtomobilsko industrijo bi sprememba pomenila več manevrskega prostora pri razvoju pogonov in načrtovanju ponudbe. Za kupce pa ostaja ključno, da prihodnja izbira še ni dokončno določena. O njej bodo poleg emisijskega cilja odločala tudi podrobna pravila njegovega izpolnjevanja.

Fotografija: Pixabay