Kaj gre narobe pri avtomatiku

10.06.2020

Bliskovit napredek, ki smo ga v zadnjih dveh desetletjih videli na področju samodejnih menjalnikov je naredil izjemen doprinos, tako pri udobju kot učinkovitosti. A vse večja priljubljenost s seboj prinaša tudi nekatere pasti.

Nekoč so samodejni menjalniki veljali za trpežne, skorajda neuničljive dele avtomobilov, ki so prenesli še tako neveščega voznika. Napredek, predvsem pa uveljavitev menjalnikov z dvojno sklopko (prvi je bil DSG), pa je vse skupaj postavil na glavo. Nekoč so namreč skrbeli za prenos moči motorjev z veliko prostornino, po navadi s šestimi ali osmimi valji, danes pa ukazujejo štirivaljnikom in trivaljnikom. Posledica tega je povečanje vibracij, ki so največja hiba kateregakoli dela pogonskega sklopa. Pri štirivaljniku je vžig v valju na vsakih 90 stopinj obrata ročične gredi, pri povečevanju števila valjev pa se posledično zmanjšujejo tudi vibracije.

Vedno več v manj

Manjši motorji z večjo močjo so le del enačbe, ki obremenjuje menjalnik, drugi del pa je kar menjalnik sam. Namesto treh, štirih ali petih prestav jih imajo vse do deset, kar pa ne pomeni, da sorazmerno raste tudi njihova masa. Zmanjševanje teže namreč zadeva vse komponente avtomobila in tudi tu morajo inženirji varčevati, posledica pa je večja možnost za šibke točke, ki se sčasoma lahko razvijejo v resne težave.

Česa raje ne počnite?

Podobno kot velja za motor, se mora na optimalno delovno temperaturo ogreti tudi menjalnik oziroma olje v njem. Zato je najslabše, kar lahko naredite, da avtomobil takoj po zagonu »na polno« priganjate. A ne le ogrevanje, tudi ohlajanje naj bo počasno, predvsem po opravljeni težji nalogi, na primer vleki prikolice ali prevozu težjega tovora. Najbolje je pustiti, da se motor in menjalnik ohladita v prostem teku, saj takrat oljna črpalka menjalnika deluje in v hladilni sistem dovaja sveže olje za hlajenje. To je tudi razlog, da vozil s samodejnim menjalnikom ob morebitni okvari ne vlečemo, saj takrat menjalnik nima mazanja, za brezstopenjske CVT pa je to lahko popolnoma pogubno.

Katerega bi priporočili?

Čisto vsak tip samodejnega menjalnika ima svoje prednosti in slabosti, najsi bodo to vzdržljivost, učinkovitost, varčnost, cena … Za brezstopenjski CVT velja, da nudi udobno vožnjo, saj skoraj ves čas lahko vozimo pri enakih vrtljajih motorja. Menjalnik se prilagaja in izkorišča najboljši ekonomični izkoristek pogonskega agregata, a je praviloma izjemno potraten pri dinamični vožnji. Sicer pa je najmanj vzdržljiv zaradi zasnove in ni najbolj tehnološko ter elektronsko dodelan. Tukaj proizvajalci še iščejo najboljše kompromise med materiali in zasnovo. Najpogosteje se pokvarijo pretvornik navora, oljna črpalka, lamele, planetna gonila, mehatronika, variatorji z verigo, ležaji, filtri in hladilni sistem.

Menjalniki z dvojno sklopko (DSG) so bolj vzdržljivi, a še zdaleč niso imuni na različne okvare. Omogočajo zelo dober prenos navora h kolesom in potencialno manjšo porabo, saj so izgube zelo majhne. Primerljiv je z ročnim menjalnikom, le da delo s sklopko in prestavljanjem odvzame mehatronika. Okvare, ki ga največkrat doletijo zadevajo sklopke, vztrajnik, krmilno enoto, občasno pa tudi ležaje.

Več o delovanju, servisiranju, diagnosticiranju in menjavi olj samodejnega menjalnika z mokro ali suho sklopko boste izvedeli na tridnevnem izobraževanju, o katerem lahko več preberete na povezavi izobrazevanja - Samodejni menjalniki z dvojno sklopko.