Ko odpove senzor hitrosti

09.07.2021

Ko se pokvari senzor hitrosti, je to lahko malenkost. Lahko pa tudi požrešna in nevarna "štala". Vse je odvisno od tega, katere vrste je.

Senzor hitrosti ima osnovni namen, da pokaže, kako hitro se pelje vozilo. Delimo jih v dve skupini. Mehanski senzorji so po svojem izvoru dokaj enostavne mehanske naprave v obliki zobnikov, ki so pričvrščeni običajno nekam v bližini menjalnikove gredi. Zobnik je povezan z jeklenico, ta pa neposredno z merilnikom hitrosti, ki odvisno od hitrosti vrtenja dviguje iglo na merilni skali. Dokaj enostavno, nenatančno, a zanesljivo. Tudi če se pri mehanskem merjenju hitrosti kje zalomi, je to najpogosteje pri pogonskem kablu, vozilo pa nemoteno deluje dalje, le hitrosti ni mogoče odčitavati. Ti senzorji so bili vgrajeni v starejše tipe vozil.

Druga skupina senzorjev pa so elektronski in so že pred časom v novih vozilih povsem izpodrinili mehanske. Za prenos informacije ne uporabljajo več jeklenice, temveč elektronske signale, ki jih pošiljajo v avtomobilsko kontrolno enoto ECU. So precej bolj natančni, hkrati pa je od njihovih informacij odvisno delovanje avtomobila, saj računalnik na podlagi sprejeti signalov in algoritma preračuna natančno hitrost, na tej podlagi pa prilagaja delovanje številnih sistemov, od pogona dalje.

Elektronske senzorje pa lahko naprej razdelimo še na dve skupini: kontaktne, velikokrat poimenovane DSA, in brezkontaktne. Kontaktni imajo tako kot mehanski senzorji mehansko povezavo, praviloma z menjalnikom. Senzor največkrat izkorišča Hallov pojav, to je odnos med magnetnim poljem, usmerjenim proti vodniku pod stalno napetostjo. Večina današnjih senzorjev je kontaktnega tipa DSA, a lahko temeljijo tudi na kakšnem drugem principu delovanja, ne le Hallovem pojavu, na primer induktivnem, elektromehanskem, optičnem ...

Hallov efekt nastane, če se polprevodnik nahaja v nekem zunanjem magnetnem polju in skozi njega teče enosmerni električni tok. Takrat deluje na nosilce naboja neka dodatna sila, zaradi katere se začnejo naboji premikati na tisto stran polprevodnika, ki jo določa smer magnetnega pola. Zaradi dodatnega premika nabojev se pojavi električno polje med različnimi deli polprevodnika. Napetost med skrajnima deloma polprevodnika je Hallova napetost (UH). Večja je napetost polprevodnika, bolj je tehnično uporabna. Novonastala prečna Hallova napetost iz tega odnosa je osnova za merjenje hitrost, na podlagi elektronskih signalov ECU preračunava hitrost.

Brezkontaktni senzorji tudi temeljijo na Hallovem učinku, le da glavni del senzorja ni povezan na glavno menjalnikovo gred, temveč na katerokoli gred, ki se vrti sorazmerno s hitrostjo vozila. So redkejši.

Simptomi

Če moderni senzor odpove, so torej posledice neprimerno bolj obsežne, saj senzor vsako minuto pošilja ECU do 25 tisoč signalov, ki so bistveni za preračunavanje delovanja motorja, v prvi vrsti glede količine in časa vbrizga goriva.

Odpoved senzorja je vidna predvsem v skoku porabe goriva, pa tudi v neenakomernem prostem teku, sunkovitem delovanju … Zelo verjetno pride tudi do odpovedi različnih ključnih asistenčnih sistemov, kot je sistem za elektronski nadzor stabilnosti. Spremeni pa se tudi delovanje progresivnega krmiljenja, ko avto pri nižjih hitrostih omogoča lahkotno gibanje volana, pri višjih pa volan otrdi.

Kako preveriti, ali je kriv senzor

Določitev krivca za vse te različne možne napake pa ni enostavno. Senzor sam sicer zelo redko odpove, večkrat je težava v vodnikih, ker pride do oksidacije stikov, poškodbe kablov … Najprej je torej treba izločiti tovrstne potencialne vzroke.

Ali senzor deluje, je mogoče preveriti na dokaj enostaven način kar s pomočjo voltmetra.

• Napetost mora biti okoli 5 V, včasih pa je lahko 12 V.
• Preverite razmak med senzorjem in kolescem, ki sproža signal, razlika mora biti med 0,8 in 1,5 mm.
• Preverite čistočo priključkov.
• Preverite, ali senzor oddaja signal med vrtenjem. Ena sonda voltmetra mora biti priključena na maso, druga pa na senzorjev stik. Serviserji si pomagajo na različne načine, tako eni odstranijo senzor in ga pod kontaktom zavrtijo, drugi pa dvignjenemu avtu zavrtijo prednja kolesa. Če se ob pravilnem priklopu voltmeter ne odzove na vrtenje in ne pokaže napetosti, potem je dejansko težava v nedelujočem senzorju.

Pri menjavi senzorja je treba izbrati natančno takšnega, kot ga je za posamezen model predvidel proizvajalec, saj je le tako mogoče zagotoviti optimalno delovanje vozila.