Opozorilo iz Boscha: življenjska doba avtov bo veliko krajša

09.10.2026

V odmevnem intervjuju je šef avtomobilskega oddelka Boscha opozoril na možnost, da bo nova generacija vozil imela veliko krajšo življenjsko dobo od tega, kar smo vajeni danes. Trend cell-to-chassis je ena osnovnih težav.

Avtomobilska industrija je sredi največje tehnološke transformacije v svoji zgodovini, a s pospešeno elektrifikacijo v ospredje stopa izziv, o katerem se je doslej premmalo govorilo. To je tveganje bistveno krajše življenjske dobe vozil.

Na to je v pogovoru za specializiran medij Automobilwoche nedavno izrecno opozoril Rupert Hoellbacher, predsednik uprave področja poprodaje pri podjetju Bosch Mobility (Bosch Mobility Aftermarket). Dejal je, da visoki stroški popravil in menjav visokonapetostnih baterij grozijo, da bodo starejša električna vozila postala ekonomsko nepopravljiva, zato bodo končala na odpadu veliko prej, kot smo tega vajeni danes, ko je povprečna življenjska doba avta v EU več kot deset let.

Ekonomska nepopravljivost pri osmih letih

Jedro težave tiči v ekonomiji poprodajnih storitev. Ko vozilu poteče tovarniška garancija na baterijo, ki danes običajno traja 8 let ali 160.000 kilometrov, lahko odprava morebitne okvare baterijskega sklopa pomeni strošek, ki glede na starost avta ni več smotrn.

Menjava celotnega baterijskega paketa namreč trenutno stane med 10.000 in 20.000 evrov, kar po osmih letih uporabe hitro preseže preostalo tržno vrednost vozila. Lastnik se bo v takem primeru raje odločil za razgradnjo, čeprav so elektromotorji, podvozje in karoserija še v povsem dobrem stanju.

Hoellbacher opozarja tudi na sodobne trende izdelave vozil, ki le še pospešujejo idejo o hitrejši menjavi vozil. Številni proizvajalci v boju za nižje proizvodne stroške prehajajo na tehnologije neposredne integracije celic v karoserijo (Cell-to-Chassis ali Cell-to-Body). Taki koncepti sicer znižujejo maso in povečujejo gostoto energije, a praktično onemogočajo menjavo posameznih modulov baterije, v katerih bi nekje v prihodnosti prišlo do okvare.

Ranljivost Evrope na kitajski pritisk tudi pri poprodaji

Razmere dodatno zaostrujejo globalna razmerja moči. Kitajska obvladuje več kot 70 odstotkov globalne predelave ključnih surovin za baterije in dominira v proizvodnji celic. Agresiven prodor kitajskih proizvajalcev z nizkimi cenami novih vozil ustvarja močan pritisk na trg rabljenih avtomobilov. Ker cene rabljenih električnih vozil hitreje padajo, se prag, pri katerem je popravilo še ekonomsko upravičeno, dodatno znižuje. Brez lokalne evropske infrastrukture za obnovo baterijskih modulov ostaja Evropa ranljiva in odvisna od uvoza novih celotnih sklopov.

Trk realnosti z zahtevami Evropske unije

Svarila iz Boscha razkrivajo globok razkorak med industrijsko realnostjo in regulativnimi cilji Evropske unije. EU z zakonodajo o pravici do popravila (Right to Repair) in ukrepi na področju baterij, pri katerih uvaja baterijski potni list, zahteva trajnost, modularnost in krožno gospodarstvo tudi za prihodnje generacije vozil. Vendar pa neodvisni servisi v praksi pogosto nimajo dostopa do ustreznih diagnostičnih protokolov ali posamičnih rezervnih delov, ki jih proizvajalci (OEM) zapirajo v lastne ekosisteme.

Kot poudarja Hoellbacher, mora industrija nujno razviti standardizirane in stroškovno dostopne metode za diagnostiko ter popravilo baterij na ravni posameznih modulov.

Če poprodajni trg ne bo dobil orodij za cenovno sprejemljivo vzdrževanje, tvegamo prehod od trajnih avtomobilov k potrošniški elektroniki za enkratno uporabo, opozarja šef Boscha. To pa po njegovem ne bo prizadelo le denarnic kupcev in osiromašilo poprodajne storitve, temveč bo spodkopalo same temelje zelenega prehoda.

Foto: Bosch