Zaradi dnevnih luči se svetila pogosteje rosijo

13.09.2020

Vse več voznikov opaža, da se jim še posebej prednje luči rade rosijo. Do katere mere je to še normalno in kdaj je treba obvezno ukrepati. Ter kako.

Pri sodobnih vozilih je pojav zarošenosti glavnih žarometov na notranji strani stekla zelo pogost. Načeloma naravni pojav je zaradi sprememb, ki so jih doživeli žarometi pri vozilih v zadnjem desetletju, precej bolj očiten kot nekoč.

Rošenje je normalen fizični pojav, ko se topel zrak z višjo vsebnostjo absorbirane vlage zadrži na površini z nižjo temperaturo. Ker se na njej ohladi, se mu zmanjša zmožnost absorpcije vlage in tako odvečno vlago v obliki drobnih kapljic odloži na hladnem steklu oziroma plastiki žarometa, ki ga med vožnjo ohlaja zunanji zrak. Na pogostejše pojavljanje rošenja pri sodobnih vozilih pa imajo vpliv tudi drugi dejavniki. Žarometi so bistveno večji kot v preteklosti in s tem je povezana večja količina zraka v njih, ki zadržuje več vlage. Prav tako so oblike stekla žarometa postale vedno bolj kompleksne, zato je oteženo enakomerno kroženje zraka v žarometu, ki povzroča zarošenost predvsem v kotih. Hkrati pa so bistveno manj časa prižgane kratke in dolge luči zaradi avtomatske uporabe LED dnevnih luči, te so nemalokrat celo povsem na ločenem mestu.

Proizvajalci se problematike zavedajo in jo skušajo kar najbolj zminimalizirati že v razvojni fazi vozila in žarometov. Ni pa je mogoče popolnoma odpraviti, ker imajo žarometi odzračevalne odprtine, nujne zaradi izenačevanja tlakov med okolico in njihovo notranjostjo, ki se ustvarjajo zaradi sprememb temperatur v žarometih. Skozi te odprtine se s segrevanjem žarometa lahko odvaja odvečna vlaga, a hkrati tudi dovaja v pogojih ohlajevanja žarometa in ko je zunanji zrak nasičen z vlago.

Med rešitvami, ki se jih poslužujejo proizvajalci, je preusmerjanje tokov kroženja toplega zraka v sodobnih žarometih z vgrajenih elektronskih komponent proti steklu. Dodatno si pomagajo tudi s preusmerjanjem toplega zraka z motornega prostora proti žarometom.

Med prednjimi in zadnjimi svetili pri avtu je glede rošenja razlika. Prednji žarometi so nanj bolj dovzetni, saj imajo večjo prostornino, večje razlike so temperaturne razlike notranjega in zunanjega zraka, hkrati pa je dejavnik tudi prozorno gladko steklo, kjer je opaznost rošenja bistveno večja. Poleg tega so prednje luči bistveno bolj izpostavljene vplivom vremena in okolice zaradi smeri in hitrosti vožnje.

Pri zadnjih lučeh se ob napakah večkrat izkaže, da gre za vdor vode zaradi poškodovanih tesnil, inštalacije ali ohišja, kot pa rošenje zaradi vdora vlažnega zraka skozi oddušnike. Večinoma so zadnje luči celo popolnoma odprte proti prtljažnemu oziroma kabinskemu delu vozila, kar še izboljšuje odvajanje vlage iz njih.

Inštalacije in elektronske komponente v žarometih so proti vlagi dovolj dobro zaščitene. Če pa zaradi poškodbe tesnil ali ohišja žarometa pride do večjega vdora vlage oziroma vode v žaromet, se na teh komponentah precej hitro pojavijo težave, zato je ob taki napaki ključno hitro ukrepanje.

Kaj lahko stori lastnik

Na zmanjšanje pojava zarositve lastnik lahko vpliva s parkiranjem vozila v suho garažo ali vsaj pod streho, saj s tem pripomore, da med ohlajevanjem v deževnih dneh v žaromete ne vdira z vlago prenasičen zunanji zrak. Med pranjem vozila pa se je treba izogibati usmerjanju močnejših curkov vode v žaromete. To še posebej velja za pranje z visokotlačnim čistilnikom in pranjem zadnje strani žarometov v motornem predelu. Tudi dolgotrajnejše mirovanje vozila zunaj ima negativen vpliv na povečanje vlage znotraj žarometov.

Ob zmernem rošenju je večinoma dovolj, če se več dni zaporedoma med vožnjo namesto zgolj dnevnih uporablja kratke luči namesto samo dnevnih. Vlaga se bo tako sčasoma sama izločila iz žarometa.

Če pa lastnik opazi, da je v luči vlaga nakopičena v večjih kapljicah, ki se zbirajo na spodnjem delu luči in je teh z dneva v dan vedno več, je potrebno čimprej obiskati servisno delavnico, kjer bodo preverili kje prihaja do prekomernega vdora vlage oziroma v takih primerih že kar vode in napako odpravili ter razstavili, osušili in pravilno sestavili luč.

Kako naj pomaga delavnica

Med posegom je treba ugotoviti mesto vdora vode (tesnila, razni pokrovi žarometa, poškodbe ohišja, …) in odpraviti napako ter osušiti celotno notranjost žarometa. Hkrati mora mehanik tudi preveriti brezhibnost oddušnih kanalov in cevk. Če so napake neodpravljive, je edina možnost menjava celotnega žarometa.

Samih tehnik, kako osušiti žaromet, je več, prav tako pa je tudi njihova učinkovitost zelo odvisna od konstrukcijske izvedbe žarometa in možnosti njegove razstavitve na več komponent. Bolj kot ga lahko razstavimo, bolje bomo lahko osušili notranjost in posamezne komponente. Največkrat se po demontaži in razstavitvi žarometa uporablja fen, ki s segrevanjem zraka suši površine. Ko se te površine ohlajajo se velikokrat na njih zopet nabere del vlage iz okolice in zato je potrebno postopek večkrat ponoviti.

Notranjost in komponente žarometa se lahko tudi spiha s stisnjenim in osušenim ter razmaščenim zrakom. Bolj učinkovite so sušilne komore, ki jih uporabljajo ličarske delavnice ali tudi delavnice drugih gospodarskih dejavnosti.

Lahko pa si pomagamo tudi s kvalitetnim razvlaževalnikom zraka, ki ga skupaj z vsemi komponentami žarometa zapremo v manjši prostor in si tako ustvarimo sušilno komoro. Žal pa je vedno več novodobnih žarometov težko razdreti do te mere da dostop do notranjosti omogoča učinkovito sušenje in jih je ob poškodbi in vdoru vode potrebno zamenjati v celoti.